Slap opredelimo kot padajočo vodo, bistvena pri določanju višine slapa pa je višinska razlika med vrhom in dnom slapa. O majhnih slapovih govorimo, ko je ta višinska razlika med 5 in 15 metri, pri srednje visokih slapovih gre za višinsko razliko 15 – 30 metrov, pri visokih pa za višinsko razliko nad 30 metri. V Sloveniji imamo deset slapov, ki presegajo višino 100 metrov, med njimi je kot najvišji slap v Sloveniji, glede na različne vire, opredeljen slap imenovan Kloma.
Kloma je najvišji slap v Sloveniji z zavidljivimi 128 metri višine, sledita mu slap Skok (118 m) in slap Veliki Drsnik (112 m). Pri določanju višine se opredeli najvišja posamezna stopnja slapa. Zanimivo je dejstvo, da je od leta 1983 do leta 2008 za najvišji slap v Sloveniji veljal slap Čedca, ki je imel takrat višino 130 m. Zaradi več skalnih ponorov leta 2008 se je višina tega slapa znižala na vsega 20 metrov prostega pada, gibanje na neposrednem območju podorov pa je še danes prepovedano. Za vse ljubitelje slapov in naravne dediščine je možen varen ogled ostanka slapa Čedca z razgledne točke na gozdni cesti do Malega vrha.
Soteska Kloma
Najvišji slap v Sloveniji se nahaja v istoimenski soteski Kloma v Trenti. Točneje se soteska nahaja na pobočjih med Velikim in Malim Vršovcem. Gre za sotesko, ki je v Sloveniji opredeljena kot naravna vrednota geomorfološkega, hidrološkega in geološkega pomena, prav tako je soteska del Triglavskega narodnega parka, znotraj katerega je soteska varovana kot naravni spomenik.
Soteska Kloma je dolga desetletja veljala za neosvojljivo. Večja slovenska odprava, ki je kot prva že skoraj osvojila sotesko sega v leto 1996, ko so jo skušali osvojiti: Marko Čar, Roman Kravanja, Darjo Muznik, Jani Mavrič, Aleš Mavrič in Iztok Mavrič. Udeleženci odprave so slednjo, zaradi poškodbe hrbtnega vretenca Marka Čara, predčasno prekinili. Sta pa sotesko leta 2018 dokončno osvojila slovenska jamarja Iztok Cenčič in Bogdan Kladnik, ki sta kot prva preplezala celoten predel soteske. Pri tem sta pod vprašaj postavila tudi vprašanje, ali je slap Kloma v resnici najvišji slap v Sloveniji. Glede na ustno izročilo sta v spodnjem delu soteske pričakovala slap višine 128 metrov, kar pa se je izkazalo za napačno, saj naj bi bila višina slapa v resnici nižja. Da bi potrdili višino slapa, bo potrebna nova odprava v času visokega vodostaja, da bi višino slapa natančno izmerili. Takrat bo tudi znano, ali bo slap Kloma še naprej ostal najvišji slap v Sloveniji, ali pa to mesto prevzel drug slap.
Najvišji slap v Sloveniji – le eden v nizu slapov soteske Kloma
Slap Kloma je eden v nizu slapov soteske Kloma, ki je sicer poznan po manjši vodnatosti in hudourniškem značaju stalnega potoka Kloma. Obisk tega slapu predvsem v poletnem času, ko je manj vode, priporočamo bolj izkušenim plezalcem (z vso plezalno opremo), saj sta soteska in slap težje dostopna, prav tako v višjih delih soteske obstaja nevarnost rušenja kamenja. Najlepša razgledna točka na najvišji slap v Sloveniji je sicer z Malega Vršiča, kamor lahko brez težav dostopajo tudi turisti brez plezalskih znanj. Vsi obiskovalci soteske z osnovno pohodniško opremo pa si lahko brez težav od blizu ogledate spodnje nize slapov.
Slapova Skok in Fratarica – nižja, a vredna ogleda
Drugi najvišji slap v Sloveniji se nahaja v bližini botaničnega vrta Julijana, ob vznožju slapišča pa najdete tudi tolmun, kjer je možna poletna osvežitev. Obisk svetujemo vsem ljubiteljem narave in rastlin, ki si lahko v botaničnem vrtu poleg slapa ogledajo tudi velik nabor alpskih in sredozemskih rastlin.
Slapovi Fratarice se nahajajo na območju Loga pod Mangrtom, sam niz slapov pa je produkt potoka Fratarica. Potok je na poti do svojega izliva v reko Koritnico poskrbel za skoraj 30 različnih slapov. Do večine slapov v spodnjem delu lahko dostopajo vsi, višje ležeči slapovi pa so primerni za obisk bolj izkušenih plezalcev s popolno plezalno opremo. Med težje dostopnimi je tudi tretji najvišji slap v Sloveniji, imenovan Veliki Drsnik.